Novice izpod Kanina

Ob osmih zjutraj, ko je prišel helikopter res ni kazalo dobro. Smo se že psihično pripravljali in bodrili, da bomo pa v četrtek ali petek probali še enkrat in, da kaj sploh bo to, spravit vso robo še 1x v kombije. Tudi Rehar je kazal, da je zadeva nadvse resna in se je posmejal samo še rutinsko in precej na suho. Ko je pilot pogledal proti zamegljenemu Kaninu je rekel, da pejmo raje na kofe. In so šli. Potem smo ostali sami, s tremi velikimi kupi robe in parkiranim helikopterjem. Sicer se je parkrat megla dvignila za par minut, ma morala je bila nizka. Potem se je po deseti začelo dogajati. Megla se je malce razblinila in videli smo posadko kako se nam počasi, ležerno približuje in kar imelo nas je da bi jim zakričali ‘dejmo mal bel hitro, a ne vidite da se jasni’ ampak, z njimi se ne gre zajebavati na tak način. Da nas kam ne pošljejo, seveda. In potem je pilot odločil ‘pa dejmo probat’. Na Kaninu je bilo vse bolj jasno. In potem je bil brifing odpenjanja in zapenjanja in varnosti prepenjanja na helikopter in se je vleklo in gor se je spet Skalarjeva koča pogreznila v meglo. In vsi smo bili nestrpni in si govorili (seveda,tiho, da posadka ni slišala) ‘dej pustite uklinac že to in zalaufaj propelerje že enkrat’. Potem je šla prva runda gor in druga in tretja in je zalaufalo u nulo. Najprej naša roba, nato še ljubljanska. Nazadnje smo šli še vsi mi in ker se je na Skalarju meglilo nas je kot v kakšnem filmu, kjer helikopter lebdi tik nad zemljo in komandosi skačejo ven, pustil nekje na Kaninskih podih na pol poti do bivaka. Read More

Trst je naš

Včeraj smo šli od blizu pogledat Trst je naš Anita Toni in jaz. Naj takoj povem, da smo dno le tega uspešno osvojili brez kakšnih velikih problemov, le cajt, ki smo ga porabili, akhmmm, ne vem kako bi se izrazil, nam ni glih v ponos. Očitno smo udarili krepak turistični tempo. Bela Griža za tiste z majhno količino jamarskih km ni ravno enostavna jama. Že vstopno brezno ima 70m, potem so tu ozki meandri,par 30m breznov in na koncu 160 metrska diretisima s prvim šusom 50m po zraku. Naš predvideni čas 6-8 ur naj bi bil sicer preoptimističen že v štartu, so nam vedeli poznavalci ex post! povedati. Problem je v tem, da sta Edi in njegov dolenjski sočo rabila 3-4 ur (zdaj mislim, da sta po štrikih očitno tekla) in smo njihov dosežek vzeli kot podlago za izračun ter da nam ni nobena jamarska đomba ugovarjala.

Read More

Mitjina jama, 4.7.2021

Na povabilo Claudiota smo šli v Mitjino jamo pri Obrovu. Ko je Anita videla tisto lepo bleščeče belo okrasje v videu mi je zabičala, da morajo za to jamo biti kombinezoni  pa res čisti in, da z Emilom slučajno ne bi vzela kakšnih starih usranih rokavic. Da morajo biti čiste, zato naj vzameva kar nove. In smo šli. In bili v Kozini petnajst minut prezgodej. In Rehar je prišel do minute točno, ob 13:30. In tudi on je bil začuden. Potem sta prišla še Gorenjca Tomaž 272 in Jezerjan. In smo šli. Ker sem šel v jamo zadnji, sem zavil levo, na delovišče h Claudiju in Reharju. Read More

Predstavitev jamarstva, Soča, 27.6.2021

V nedeljo 27.06.21 smo se odzvali prošnji in šli predstavit jamarstvo otrokom na letovanju v Soči pri Bovcu. Jamarijo smo predstavili 25 otrokom, starim med 6 in 13 let, ter animatorjem. Topredstavitev bomo letos opravili dvakrat. Za prvo rundo sva se javila Matej B. in Nejc V.
Zjutraj sva najprej šla po vso potrebno opremo na društvo, ter po štrik in na kavo do Božota. Malce smo podebatirali, saj je bil vikend kar pester, potem pa hitro čez gozd v Tolmin->Kobarid->Bovec ->Soča. Z nama so šli tudi družinski člani.

Read More

Zadnja pred-porodna.

Sancinovo brezno mi ni dalo spati v miru od zadnje akcije, kjer sva z Nejcem končala akcijo z perspektivnim nadaljevanju na dnu vhodnega brezna.
Ker sva z Vanjo v pričakovanju otročička, je bila to še zadnja šansa da grem v jamo, ker me nato čaka 24-urna pripravljenost v primeru odhoda v porodnišnico.
V zadnji akciji sva z Nejcem razopremila vhodno brezno, saj se je izkazalo, da moramo nekatere dele preopremiti, da zagotovimo boljšo varnost. Namreč kamen iz vhoda leti do dna vhodnega brezna, obiti je potrebno tudi nekaj naloženih polic.
Read More

JZS izpiti Rakov Škocjan, 19.6.2021

Glede na dolgomesečne intenzivne priprave (predvsem druženja, a tudi aktivne priprave, da ne bom omilila realne situacije) smo se občutno pripravljeni zbrali 19.6. ob 8h pred hotelom v Rakovem Škocjanu. Prešvicani že pred štartom sicer, a ko smo v roke dobili prvi del izpitov – teoretično izpitno polo, se je švicanje še pospešilo. Read More

Brezno Stojana Sancina gre naprej!

V petek sva z Nejcem šla nadaljevat raziskave v brezno na vlaki za vrhom Hoje.
Brezno smo poimenovali po našem pokojnemu prijatelju Stojanu Sancinu, ki nas je pred kratkim zapustil po dolgotrajni bolezni.
Cel teden sem nestrpno čakal na to akcijo in imel sem tisti dobri občutek, ki mi je pravil, da gre jama naprej.

V jamo sva štartala malo pred sedmo zvečer.
Spustila sva se do police v vhodnem breznu kjer smo v prvi akciji končali.
Začnem opremljati, brezna je dobrih 15m.
Dno vzporednega brezna je zasuto, skozi špranje je bilo videti ozek prehod v glavni vhodni šaht. Na dnu sva opazila sva zanimive sedimente. Nekakšno sprimljeno zemljo v kateri so prodniki raznih barv. 3m nad dnom sva dobil normalen prehod v vhodni šaht.
Poplezal sem nazaj in do okna naredil prečko. (Nazaj grede sva ugotovila, da prečka ni dobro narejena saj se štrik malo guli (se pozna da nisem opremljal že nekaj let in nimam tistega pravega občutka). Bom popravil ko gremo naslednjič dol.
Skozi okno se spustiva za približno 15m, na dno vhodnega šahta.
Na dnu dva velika balvana, pod balvani ob steni špranja, spodaj prostor….ohohoho!! Stena za špranjo vsa v karfijoli! Srce mi je začelo utripati hitreje.
Špranja je bila precej ozka in bi brez posega težko prišel skozi. Z kladivcem za opremljanje mi je uspel za silo razširit zadevo da sem lahko prišel skozi.

Zadaj večji prostor iz katerega sem vrgel kamen naprej v poševen ozek rov, kamen pade cca 20m. Ampak bo precej za širit si mislim…Vseeno zlezem pogledat od blizu….še ožje kot od daleč. Ko se obrnem z namenom da se zbašem nazaj vidim, da rov dejansko zavije za 90°in tam lep meander kot iz Raumerjevih katalogov, dovolj širok, iz njega pa lep prehod v brezno.

Z težavo sem se odpovedal opremljanju nadaljevanja, a kaj ko je ura naznanjala odhod iz jame.
Na hitro posnamem par fotk nadaljevanja in odpraviva se iz jame.

Prvi del jame sem plezal ven pred Nejcem in medtem, ko se on boril z mojo nesrečno prečko, sem šel pogledat  zanimivo okno takoj pod začetkom vzporednega brezna. Je rov, ki se strmo spušča 15m navzdol.  Rov ima po tleh polno blata in zemlje. Ker nisva imela pri sebi nič vrvi sem zadevo pustil za drugič, saj sem se bal da bi lahko imel probleme priplezati nazaj.

Za nazaj se odločim razopremit vhodni del od prehoda v vzporedno brezno navzgor, ker je tako kot je precej nevarno. Poskušam si zamisliti kako naj bi bilo prav in nimam nobene pametne ideje, kako lahko sploh varno opremimo vhodni šaht.
Mislim, da bomo za varno raziskovanje biti pazljivi in se v vhodnem šahtu čakati na varnem ne glede kako opremimo.
Ven sva prišla malo čez polnoč. Kličeva Božota, da potrdiva izvoz iz jame in glej ga zlomka Božo je že preklopil v panic mode in budil ljudi okoli.
Še zdaj ne vem ali je iskal samo izgovor, da pride pogledat v jamo ali na pivo ali smo se samo slabo razumeli. Imam v mislih, da sem mu rekel da bova zunaj ob polnoči, ma da se lahko zavleče do dveh zjutraj.
Kakor koli, lepo je, ko veš, da prijatelji skrbijo zate!

V neznanih globinah uživala Nejc in Matej

Preporod 23.5.2021

Dogovorili smo se, da gremo v petek na nočno akcijo v Preporod. Z Edijem sva bila v četrtek oba cepljena proti covidu in ker sva se bala stranskih učinkov cepiva, sva za gvišno s sabo v Preporod vzela dohtarja – Roka Stoparja.

Ob 7:40 smo se dobili na začetku Predmeje in se z Rokom odpeljali do jame.

Do delovišča smo bili dokaj hitro…meandri pod majo z biseri so se izkazali za precej ozke…ne štejem več kolikokrat sem Božotu verjel njegov slavni stavek “Maaaa…nitku wzku…v jami praktičnu nej ožin…”.

So bile! Še stopar, ki je v primerjavi z mano kot hermelin je na enem mestu rekel, tukaj ne more it naprej, je ozko ko prasi…

V zadnji šaht sej je prvi spustil Rok. Okna z pritrdišča ni videl, zato se je spustil do dna.

Brezno je precej krušljivo in nevarno.

Benko je šel nato za njim. Jaz sem ocenil da bo bolje da se ozkega prehoda iz meandra v šaht ne lotim in sem čakal na vrhu(sem se malo usral).

Prepih v meandru je bil ubitačen, vleklo je v jamo. Kaj kmalu me je zazeblo zato sem počasi odpujsal po meandru navzgor pod brezno aleks kjer sem odspal eno kitico.

Rok in Edi sta opremila do okna, ki pa se je žal izkazalo da pride nazaj v isti šaht.

Med opremljanjem je Roku ostala v rokah velika skala in odletela dol.

Zadnji šaht sta z Edijem razopremila in ven smo prinesli 100m vrvi.

Škoda, preporod se nam z vsemi štirimi upira in nas ne spusti naprej. Kljub temu glede na močan prepih ostajam optimist, nekje smo še nekaj spregledali…

Ven smo prišli malo pred dvejo ponoči.

Ponočevali Rok Stopar, Edi Benko in Jaz.

Matej Blaško